Nedvoumni rezultati raziskave: otroci, ki jedo veliko sladkarij, imajo nižji IQ

Nedavno objavljena raziskava kaže, da so prehranski vzorci majhnih otrok že pri starosti dveh let povezani s kognitivno uspešnostjo in inteligenčnim količnikom. Ugotovitve se skladajo s prejšnjimi raziskavami, ki so dokazale, da ima prehrana v zgodnjem otroštvu, zlasti izpostavljenost zelo predelani hrani, pomembno vlogo pri razvoju možganov.

Znanstveniki z univerz v Illinoisu v ZDA in brazilskem Pelotasu so analizirali podatke iz Pelotas Birth Cohort, obsežne dolgoročne raziskave, v kateri od rojstva spremljajo na tisoče otrok, rojenih v Braziliji.

Raziskovalci so zbrali podrobne podatke o prehrani otrok pri dveh letih starosti, nato pa ocenili njihovo kognitivno uspešnost pri 6 oziroma 7 letih, ko so vstopili v osnovno šolo.

Namesto da bi se osredotočili na posamezna živila ali hranila, so raziskovalci preučevali celotne prehranske vzorce. Med malčki so prepoznali dva prevladujoča vzorca. Prvi, označen kot "zdrav", je vključeval fižol, sadje, zelenjavo, otroško hrano in naravne sadne sokove. Drugi, označen kot "nezdrav", pa pomeni, da je otrok pogosto jedel prigrizke, sladke piškote, bombone, gazirane pijače, instantne rezance, klobase in predelano meso.

Otroci, ki so se pri dveh letih bolj držali nezdravega prehranskega vzorca, so pri šestih do sedmih letih dosegali nižje rezultate na testih inteligenčnega količnika (IQ). Povezava je ostala statistično značilna tudi po upoštevanju širokega nabora socialnih, ekonomskih in družinskih dejavnikov, ki lahko vplivajo na kognitivni razvoj.

"Analize smo prilagodili glede na spol otroka, starost matere, materino izobrazbo, zaposlitev, depresijo, družinsko strukturo, odnos med staršema, socialno-ekonomski status, število oseb v gospodinjstvu, število starejših sorojencev, obiskovanje vrtca, stopnjo spodbude v domačem okolju, trajanje dojenja in uvajanje hrane pred šestim mesecem starosti," je opisala ena od avtoric raziskave Thayna Flores s Fakultete za uporabne zdravstvene vede Univerze Illinois.

Rezultati so bili še posebej zaskrbljujoči pri otrocih, ki so bili že tako ranljivi zaradi svojih bioloških lastnosti. Negativna povezava med nezdravo prehrano in kognitivno uspešnostjo je bila izrazitejša pri otrocih, ki so imeli v zgodnjem obdobju primanjkljaj v telesni teži, višini ali obsegu glave.

"Ti otroci imajo glede na predhodne raziskave večjo verjetnost, da bodo uvrščeni med tiste z nižjim IQ," je pojasnila Flores, saj študije kažejo, da je nezadostna rast pred drugim letom starosti povezana z oslabljenim kognitivnim razvojem.

Ta vzorec kaže na pojav, ki ga raziskovalci imenujejo kumulativna prikrajšanost: ko se biološka ranljivost in okoljski vplivi – na primer slaba kakovost prehrane – medsebojno prepletejo in povzročijo slabše izide, kot bi jih povzročil vsak dejavnik posebej.

Verjetno razlago za povezavo med nezdravo prehrano in nižjim inteligenčnim količnikom ponujajo prejšnje znanstvene ugotovitve. "Prehrana slabe hranilne kakovosti, zlasti tista z veliko ultraprocesirane hrane, lahko ovira nevrološki razvoj prek mehanizmov, povezanih s sistemskim vnetjem, oksidativnim stresom in spremembami v osi črevesje–možgani," je dejala Flores.